Alpinistična odprava Kirgizija 2014

Poročilo

Alpinistična odprava Kirgizija 2014

Petek 1.8. -Rok Kurinčič, Dean Strosar in Boštjan Mikuž se v Ajdovščini zberemo in odpeljemo na Brnik. Letalo nas ob 14.30 odpelje proti Istanbulu in nato v osrčje Centralne Azije v glavno mesto Kirgizistana, Biškek. Po mirnem letu prispemo v prestolnico Kirgizije ob 5 zjutraj.

Sobota 2.8. – Pridruži se nam Nejc Kurinčič. Prva postaja je zglasitev na agenciji, seznanitev s kuharjem, Sergejm, Rusom, ter skupen nakup hrane, ki se zaradi prvih nesoglasij med kuharjem in ostalimi člani zavleče na debele 3 ure. Knjiženju hrane za 400 eur sledi celotna stornacija in izbor hrane po naših in ne kuharjevih željah…vsekakor želimo merila v kuhinji postavljati mi.
Po opravljenem nakupu in hitrem kosilu, se odpeljemo v narodni park Ala Archa na izhodišče poti, ki nas je po 5 urah dostopa pripeljala na lepo ledeniško izravnavo, base camp Ratsek na višini 3300m, kjer smo popoldan pripravljali bazo za čim bolj udobno življenje v prihajajočih tednih. Urejanje baze poteka v lepem sončnem vremenu, zvečer nas zmoti prva ploha.

Nedelja 3.8. – Prebudimo se v delno oblačno jutro. Po prvem Sergejevem kosilu sledi spoznavanje s terenom okrog baze in že prve aklimatizacije. Rok in Boštjan se odpraviva v meglenem vremenu pod vznožje jugozahodne stene Korone na višino 4070 m. Vreme se toliko izboljša, da lahko opraviva zadovoljive posnetke stene, nato se vrneva v bazo.

Dean se povzpne do bivaka na višino 3860m, čemur sledi povratek v bazo, Nejc pa opravi pristop na 4300 m visok Peak Boks, ki se dviguje neposredno nad našo bazo.

Med povratkom v bazo močno sneži. Večer preživimo med igranjem kart in sklenemo, da naslednji dan prenesemo vso tehnično opremo pod zahodni, še nepreplezan greben Korone, ki nam predstavlja ogrevalni cilj, pred naskokom na centralno, 900 m steno 4860 m visoke Mt. Korone.

Ponedeljek, 4.8. – Jutro je deževno, zato le poležavamo in čakamo Serđovo »specilaiteto«. Nejc se pred kosilom odpravi na Peak Bachichiki 4516m. Opravi solo vzpon po koluarju B. Kuzmenko, D, 300m, kjer ima precej težav s pohodnimi derezami.

Ostali člani se v sneženem vremenu, po kosilu, odpravimo na ledenik pod zahodni greben, kamor prenesemo vso tehnično odpremo, ki jo spravimo pod balvane. Povratek v bazo. Zvečer se v bazi zjasni – opravimo, sicer prepovedano, kopanje v ledeniškem slapu nad vodnim zajetjem – kar je prepovedano itak najbolj vleče, paše pa tudi…Čakamo na ugodno vremensko napoved, ob 6h zvečer se na satelitskem telefonu izpiše bratova napoved, ki napoveduje izboljšanje vremena. Skladno z dobro napovedjo spremenimo načrte in ogrevalno turo zamenjamo za glavno steno. Sklenemo, da naslednji dan popoldan dostopimo pod steno s šotorom, prespimo in v sredo začnemo s plezanjem v osrednji steni.

Torek, 5.8. – Trojica, Rok, Dejan, Boštjan, ki nameravamo plezati v osrednji Koronini steni počakamo do kosila v bazi in se pripravljamo na vzpon.

Dean že zjutraj štarta proti 4-tisočaku Peak Teke – Tor 4479m in se, po nam znanih podatkih, nanj povzpne po še nepreplezanem terenu, kjer preči serake, ki so v tem času še zadovoljivo zasneženi in stabilni. Solo prepleza prvenstveno smer Dean Strosar, dolžine 450m, težavnosti PD. Zaradi sneženja in megle ter slabih snežnih razmer na južni strani obrne cca 50 m pod vrhom, na vršnem grebenu in se varno vrne v bazo.

Ob 13h trojica(Rok, Dejan, Boštjan) štartamo pod jugozahodno steno Korone. ABC postavimo pol ure od stene, ker računamo na povratek po severozahodnem ledeniku Korone.

Sreda, 6.8. – Zbudimo se ob 3h zjutraj in se v soju čelnih svetilk odpravimo pod steno. Kljub počasni hoji spoznavamo, da bomo pod Korono prezgodnji. Stena že na začetku ponudi strme razčlembe…tako skoraj 2 uri zmrzujemo in pričakujemo prve sončne žarke z vzhoda. Ob 6h vstopimo v prvenstveno smer Beli prah (spominska smer Petru Mežnarju), 6c A1, 600m (PRV: Rok Kurinčič, Boštjan Mikuž, Dejan K., 6.8.2014). Smer plezamo 13 ur in jo na vršnjem grebenu Korone priključimo že obstoječi ruski smeri V.Balezin 1994. Sestopimo z abzajli po že obstoječi smeri V. Egorov in smo ob 21h nazaj v ABC. Z Rokom nadaljujeva s sestopom v bazo, Dejan se odloči prespati v ABC.

Nejc Kurinčič ta dan opravi nov solo vzpon na najvišji vrh gorovja Peak Semanov 4895m po smeri A.Fedorov -AD, 800m in nato nadaljuje po ostrem, zahrbtnem grebenu na Peak Skryabina 4753m. V sestopu opravi prevenstveni sestop po smeri N.Kurinčič, AD, 300m in se nato vrne v bazo.

Dean Strosar opravi solo vzpon na drugi vrh Peak Skrjabine 4700m in se isti dan vrne v bazo.

Četrtek, 7.8. – Sestop Dejana v bazo – poškodba gležnja. Počitek za vse in regeneracija. V večernih urah asistiramo Nejcu pri šivanju globoke rane na desnem stegnu mlade ukrajinke Maše. Nejc opravi poseg v bivak sobi Ratsek huta. Operacijski poseg mini v soju čelnih svetilk in imporviziranju čim bolj sterilnega okolja. Z disciplino diktirnano s strani Nejca, improvizacija nekako uspe in Maša se lahko postavi na noge. Nejc nalogo opravi res profesionalno, tako da Ukrajinka čez 3 dni zapusti bazo z nespremenjenim načrtom osvojitve 7-tisočaka Pik Lenina – vzhodnjaška volja podprta s podarjenimi Nejčevimi antibiotiki…

Petek, 8.8. – Počivanje v bazi.

Sobota, 9.8. – V soboto popoldne se Dean, Rok in Boštjan odpravimo na Peak Boks – 4300m. Pristopimo v lepem, sončnem vremenu. Med vzponom smo priča velikemu podoru balvanov, ki mu za las uidemo. Na vrhu se ponovno oglasi satelitski telefon, napoved vremena – ponedeljek izboljšanje, lahko pričakujemo stabilno jasno vreme brez močnega vetra. Z Rokom se že na vrhu odločiva, da ponovno preložimo vzpon po grebenu Korone in greva plezat markantni 6. steber Korone. Sestopimo v bazo, po večerji in partijah kart dobro zaspimo.
Dejan zaradi poškodbe gležnja v spremstvu Nejca zapusti bazo.

Nedelja, 10.8. – Prebudimo se v čudovito sončno jutro, po zajtrku sledi kopanje v ledeniškem potoku, pranje perila, itd. Po kosilu se Nejc vrne v bazo. Dogovorimo se, da naslednji dan Nejc, Rok in Boštjan poskusimo s prvenstveno smerjo v VI. stebru Korone. Odločimo se za vzpon baza – baza, brez ABC. Popoldne se nad bazo razbesni nevihta, za tem pa razjasnitev in priprava potrebne opreme.

Ponedeljek, 11.8. – Zbudimo se ob 3.20 in po zajtrku se 4, Dean, Rok, Nejc in Boštjan odpravimo proti Koroninem ledeniku. Dean ta dan načrtuje vzpon na glavni vrh Korone 4860m po normalki. Na ledeniku Ak Sai se ločimo, Dean nadaljuje z vzponom na Korono, vrh doseže ob 9h zjutraj in je do 13h že nazaj v bazi.

Ostali 3 nadaljujemo na jugozahodno stran Korone in pod steber VI prispemo ob 8h. Zaradi mraza na vstop čakamo do 9 ure. Plezati začnemo v vpadnici vrha stebra, po razu, kjer po naših podatkih ne poteka še nobena smer. Težave smeri so skoncentrirane na spodnji prvi del, s katerim Rok suvereno opravi v vodstvu. V zgornjem delu se smer dotika obstoječih smeri, saj vedno pogosteje srečujemo ostanke predhodnjikov. Primorski steber (spominska smer Jožetu Vidmarju*) VII/V/IV, 800 m(PRV.:Rok Kurinčič, Nejc Kurinčič, Boštjan Mikuž) plezamo od 9h do 18h zvečer, ko z velikim veseljem stopimo na zadnjo granitno špico nekje 4850 m visoko. Sestop opravimo s cca 13 spusti po vrvi. Med sestopom se večkrat oprhamo s slapovi snežnice, kar nam ob zahajajočem soncu ne vliva veliko veselja. Po 3,5 urnem abzajlanju smo končno pod steno, nazaj na ledeniku, mokri in dokaj izmučeni po večurnem vlečenju vrvi in reševanju ugank stebra.
Takoj začnemo sestopat v bazo, kamor dospemo ob polnoči. Tako ob pašti zaključimo 21 urno turo, ki nam je omogočila novo smer čez VI. steber Korone.

Torek, 12.8. – Po zelo slabi noči se Nejc in Boštjan prebudiva s slabim počutjem, glavobol, bolečine v trebuhu, cel dan preleživa v šotorih brez hrane. Rok je boljši in ne kaže bolezenskih znakov.

Sreda, 13.8. – Bolezensko stanje se nekoliko izboljša, omogoča že nekaj premikanja po bazi in prvo hrano. Še vedno zelo nestabilno, zato se odločimo, da ob izboljšanju sestopimo v dolino.

Četrtek, 14.8. – Ob še vedno nestabilnem zdravstvenem stanju, ter običajnem sporu zaradi premalo nosačev, sestopimo v dolino.

15.8. – 18.8. Okrevanje v glavnem mestu, ogled Biškeka in jezera Issy Kol.

19.8. – V zgodnjih jutranjih urah let proti Sloveniji. Na Brnik prispemo ob 14.30.

Na odpravi so bile preplezane naslednje prvenstvene smeri:

  • Beli prah – spominska smer Petra Mežnarja, 6c, A1, 600m, 6.8.2014, (Rok Kurinčič, Dejan K., Boštjan Mikuž)
  • Dean Strosar – 450 m, PD, 5.8.2014 (Dean Strosar)
  • N.Kurinčič – AD, 300 m, 6.8.2014 (Nejc Kurinčič)
  • Primorski steber – spominska smer Jožeta Vidmarja, 6b, 800m, 11.8.2014, (Rok Kurinčič,Nejc Kurinčič, Boštjan Mikuž)

Zahvala za finančno podporo primorski alpinistični odpravi Kirgizija 2014 gre:

  • Komisiji za alpinizem pri PZS,
  • Občinama Ajdovščina in Tolmin,
  • PD Ajdovščina,
  • Soškemu AO,
  • PD Valentin Stanič-Kanal,
  • Klubu Tolminskih študentov (KTŠ),
  • Trgovini Alternativa Sport,
  • Trgovina Nutrishop.si (športna prehrana SIS),
  • Trgovini Alpstation Tarvisio – Montura,
  • Singing Rock,
  • Grivel
  • Letrika d.d.

* Jože Vidmar, doma s Kovka nad Ajdovščino, se je 1. 6. 1991 smrtno ponesrečil med solo vzponom v klasični Hekmaijerjevi smeri v severni steni Eigerja.

Boštjan Mikuž


«

Dodaj odgovor