Čira čara

nova smer nad Damoklejevim mečem

foto: Tine Andrejašič

13. 1. Sva z Dejanom Korenom zarinila v Damoklejev meč s ciljem potegniti nov izhod smeri  S seboj imava 20 kg opreme: 20 klinov, 10 svedrovcev, vrtalnik z rezervno baterijo,… Vse to sva vlekla s seboj na svoji vrvi v prasici. Moram priznati, da te plezanje pete stopnje leda in vlečenje 20 kg težke prasice kar izmuči. Po kakih 3 urah zalivanja snega čez celotno smer sva na vrhu. Sledi 80 m krušljive prečnice v levo, kjer zavrtava prvi sveder. Dejan ni vzel puhice s sabo, zato ga trese ko hudič. Temperatura je okrog -10 in veter ni prizanesljiv. Štart v smer poteka od prvega svedra levo po polici in nato v 5 meterski previs. Vrta, tolče kline, kolne, je že navit. Končno se prebije čez previs, uf pavza. Sledi še en svedrovec, nerodna prečka po plati v levo in končno poka. Sedaj je cca 10 m pod svečo. Zavrta še zadnji svedrovec, saj je za nadaljevanje dovolj par metuljev. “Gtrem še čez svečo, da vidim kaj je gor”, pravi. Poizkus,  ne, drugi pozkus, ne tretji. Ne, ne bo šlo. Vlečenje prasice in opremljanje smeri v tem mrazu nama je vzelo preveč energije. Po 3 urah sem se tudi sam spremenil v ledeno kocko. Ko je okrog 15h prišel dol nisem več čutil prstov na rokah. Počasi sem se premikal nazaj navzdol v prečnici proti zadnjemu sidrišču Meča. Prasico v roki mi je jemala ravnotežje okrog roba po razmajanjih kamnih. Uspe nama priti dol tik pred temo.  Super,…smer je opremljena. Naslednjič na vrh!

24. 1. se vrneva pod steno. Sedaj imava s sebol le mali nahrbtnik in Demoklej steče kot bi mignil. Že sem pripet na sidriščiu konec prečnice. Dejanu stisem roko in krene direktno navzgor. Kamenje se kruši, slabi hooki,.. ne bo šlo. Preveč tvegava ob morebitnem padcu. Kot zadnjič zavije preko poličke na levi strani. V previsu pretehničari in vpne oba kompleta. Spusti se navzdol in reče: ” Sedaj pa zares.” Njegovi izdihi nazorno pokažejo v kakšne težave se je podal. Uspe mu priti čez previs. Pavza, zopet je navit. Hooki so slabi in krušljivi. Pleza z neverjetnim občitkim. Kmalu pride do zadnjega svedrovca 7 m pod svečo. “Štantam, drugače bo preveč trenja”. Potegne gor nahrbtnik s puhico in se obleče. “Varujem!” Požrem slino, saj sem upal, da bo potegnil do vrha in štartam direktno navzgor. Hooki nekako zdržijo in že sem pod previsom. Uf, od spodaj zgleda manj previsno. Zataknem oba cepina in se odrinem. Noge mi odnese ven in že visim samo na rokah. Popravim noge in se počasi in z občutkom prebijam čez previs. Pavza. Sledi prečnica. Za noge nič, roke pa imam raztegnjene ko Kristus. Dejan fotka. Pridem do Dejana in končno se malo umirim. Plezam po poki naprej, po dveh dobrih frendih se končno sprostim. Stopim v svečo in zavrtam vijak tik ob robu stene. Najprej zbijem vsa krhek led okrog roba sveče in se počasi obesim na cepin, ki sem ga zabil na zunanji rob. Zdrži! Nadaljujem po sveči. Led je slab. Cepin se ob vsakem zamahu pogrezne do kladivca. Psiha dela 100 na uro. Pridem v lažji svet in nadaljujem po grapi navzgor. Lednih vijakov mi je zmanjkalo, zato naredim sidrišče s klini. To zabivanje s cepinom ni prav nič prijazno.

Dejan hitro prileze do mene. Imava še en lahek raztežaij do vrha. Na vrhu zatuli od veselja. Še dve fotki in greva dol. Ura je šele ena popoldan, zato se odločiva še za eno izstopno varianto v desno po snežišču.  Dejan začne z delikatno prečnico po 2-4 cm debelem ledu. Naredi sidrišče, zihra. Ko pridem do njega se dogovoriva, da greva kar štajerca do vrha, ko zmanjka štrika. Počasi zmanjka ledu in nič več ne dajem noter. Smer se zaključi tik pod drevesi. Osamljen štor nama služi za prvi spust. Dan se je počasi previ v mrak. Hitiva dol. 16:20 sva pri nahrbtnikih pod začetkom Demokleja. Zadovoljna, 2 prvenstveni v enem dnevu. Po 12 h akcije sva pri kombiju.

Čira Čara  (M8+, WI5+, 150m) – Dejan Koren (AO Vipava), Tine Andrejašič (AS Ajdovščina) prv. 24.1.2015

Demoklejev srp  (WI4+, do 80°, 170m) Dejan Koren (AO Vipava), Tine Andrejašič (AS Ajdovščina) prv. 24.1.2015

Tine Andrejašič


«

Dodaj odgovor