Prečenje Mont Blanca

Konec avgusta smo se po rednem spremljanju vremena vseeno zbrali trije in se odpravili proti Chamonixu. Ideja je bila opraviti prečenje pogorja Monta Blanca z začetkom na Aiguile de Midi, prek Mont Blanc de Tacula in Mont Maudita na vrh in potem sestop po običajni poti do koče Refuge de Tete Rousse. Dva od treh sploh še nisva bila tu, eden pa po drugi smeri, tako da smo našli skupen interes za turo, ki je od klasičnih še najbolj alternativna in posledično bolj mikavna. Poletna aklimatizacija ni bila bogvekaj, Hochalmspitze 3300, Weisskugel 3700, Grosglockner… vendar smo rekli da to bomo pa že ;).

Če odmislimo, da moramo za začetek poti uporabiti čudo tehnike – gondolo, ki te pripelje na Aiguille du Midi 3842m visoko, je potem samo prečenje kljub relativno visokemu izhodišču kar pošten zalogaj. Štartali smo ob 4h zjutraj iz bližnje koče Cosmiques na 3613m. Po par sto metrih se začnemo hitro vzpenjati čez pobočja Tacula, ki so v bistvu strm ledenik, poln serakov, vendar nekako prijazen in brez prevelikih razpok. Dosežemo sedlo pod prvim vrhom nad 4000m in si priznamo da z višino nismo najbolj na “ti”. Dostop do vrha Tacula, ki izgleda kot na dlani, preudarno spustimo, vzel bi nam mogoče uro, dve… Zaženemo se preko pobočja v strme vesine Maudita. Tu se svet postavi precej pokonci, spodaj pa so globoke razpoke. Sledi tehnično najtežji del, odsek z ledom do 60°. Izplezamo na naslednje sedlo, od koder izgleda vrh Maudita še bližje. Pa se mu spet odpovemo. Glava in pljuča govorijo svoje. Od tu izgleda vrh Mont Blanca kot na dlani. Izgleda ja. Sledi izpostavljena prečka v kotanjo, od koder se potem vlečemo proti vrhu. Od 4500 naprej se dobesedno vlečemo. Vreme nam gre na roko, časa je dovolj in tako dosežemo vrh ob 10:30, kar niti ni tako slabo glede na počutje v zadnji uri… Na vrhu samo še ena naveza, jasno nebo, rahel jugo, razgledi vsepovsod: Matterhorn v daljavi, Dom, Monterosa, in bližnji Jorassi, Les Droites, pa Gran Paradiso na drugi strani… zakon. Počutje je hitro ok, kisika za razgledovanje je dovolj. Obvezen selfie ekipe in gremo navzdol, skozi trume planincev ki se prebijajo po običajni poti iz Gouterja. Sklepamo da to ni to, ta stran je pol manj slikovita 😛 Odsvetujemo vsem, ki bi si kdaj poželeli te smeri 😉 Ob štirih popoldan smo v Refuge de Tete Rousse, kjer se zmrdujemo nad ceno/ponudbo francoskih koč… Eh, še na Kredarci teče voda. Mogoče bi bilo bolje (ja, če bi vedeli…), prej malo stisnit še do zadnjega tramvaja in se nekako nastanit nekje v Chamonixu. Tako smo se do tramvaja odpravili naslednji dan navsezgodaj in potem proti domu.

————————-

Udeleženi: Martin Jug (AO Nova Gorica), Dean Strosar in Dominik Mikuž (AO Ajdovščina)

Datum: 29-31.8.2015

Smer: Prečenje pogorja Mont Blanca, brez pristopov na vmesna vrhova

 

 


«

Dodaj odgovor