Slapovi…

V zadnjih dneh se je lezlo nekaj ledu. V petek sva nekaj po 7 zjutraj z Markom krenila proti Predilu, kjer sva prvo napadla Rabeljski Desni slap. Zgoraj sta že bile dve navezi, na vstopu še ena, tako da je bila gužva za gor in za dol. Luštni domačinki zarijeva vijak v led, za kar nama je zelo hvaležna. Ker je dostop do slapu nikakršen sva po sestopu napadla še slap Fortino, oddaljen par kilometrov. Marko zleze prvi del slapu, nato hodiva in hodiva po strugi navzgor, iščoč drugi del, ki pa kar noče priti. Umikava se vsem smrtonosnim pastem v obliki tolmunov (naveza pred nama je padla v to past), in na koncu odnehava. Kar naj bo kjer že je.. 
V torek pa sem z Blažem in Kajo (AO Matica) plezal na jezerskem Vikijevo svečo. Vso pot do pod slapu nas je spremljala pasja alpinistična legenda Medo. Za svojo navzočnost in napotke je zahteval davek v obliki hrane in čohanja po trebuhu. Snega je bilo kar precej, tako da nam gaženje ni bilo prišparano. Pogled na svečo je bil zanimiv, od spodaj res ne deluje nič posebnega, kot tudi že v vodničku pove opis. Ko pa si enkrat v njen se pa kar vleče in vleče. Reševali so me naravni hooki, tako, da sem velikokrat kar zatikal. Olajšan sem prišel na vrh, s še ravno prav zadnjima dvema vijakoma. Spustili smo se po abalakih.  Matic Štrancar

Plezali smo:

25.1.2019 Marko Orel in Matic Štrancar: 

  • Rabeljski Desni slap, WI4, 100m, 1.5h     
  • Fortino, WI3, 50, 30min

29.1.2019 z Blaž Karner in Kaja Kunaver:

  • Vikijeva sveča, II/5, WI 90°/75° 150m, 4h
Nekaj slik iz Vikijeve sveče:
Rabeljski slap:

«

Dodaj odgovor