Turnosmučarska ekpedicija v Bosno

...zajebo onaj, ko je jučer umro...

V Laktaših zavijemo levo na avtocesto proti Doboju in na tem 72 km odseku nove avtoceste prehitimo ali pa nas prehiti 12 vozil. Šesterica v prešernem vzdušju potuje proti Konjicu. Ekipa zbrana in izbrana. V glavnem starejši prdci in mladerodni domači alpinistični dragulj. Pol ekipe iz AO Ajdovščina, pol pa iz Logatca, v bistvu pa vsi eno, ker smo skupaj obrnili že neštete zavoje in sestavili mnoge zgodbe. Pa se odpravimo po poti nove.

Pod večer smo v Konjicu, lušten hotel v centru bo naša baza za naslednje dni, le streljaj od Stare Čuprije – mosta preko Neretve. Dobimo se s Sanelom, sicer lastnikom agencije za rafting na Neretvi, ki ga je Peter spoznal lansko poletje. Sanel bo naša lokalna logistika za naslednje dni. Uspe nam najti dva lokalca, ki gresta naslednji dan na Veliki Vilinac v Čvrsnici.

Jablanica

Veliki Vilinac, Čvrsnica, Blidinje

Sanel nas zjutraj zapelje na Blidinje, resnično zanimivo planoto visoko nad Jablanico. Snega je veliko. Dobimo se z Adnanom in Jakovom, se prešvercamo s sedežnico do vrha smučišča Risovac in zarežemo skozi šumo proti vzhodu. Kmalu smo na lepi izravnavi od koder se strmo in precej sitno povzpnemo po rampi desno na greben. Greben je bil leden in brez srenačev ali derez ne bi šlo. Sledimo grebenu proti vzhodu in prečimo Mali Vilinac, kmalu smo pod streho Velikega Vilinca, podobna je strehi VDVja. Začuda ni ledeno in Matic in Dominik povlečeta mojstrsko špuro. Jakov na pol vzpona zlomi vez, oprta smuči in odpešači nazaj proti Risovcu. Svet proti Pločnem je izjemno podoben Komni. Vreme je odlično, sonce in brez vetra. Adnan pa na vrhu pribije, na takav dan mogu reč samo to, zajebo onaj, ko je jučer umro.  Odsmučamo streho Velikega Vilinca, super firn in vriskajoči glasovi iskalcev snežne perfekcije. Tiščimo čez pode in vrtače in se prebijamo naprej po dolini. Potem ko smo šli prenizko ugotovimo, da bo treba nazaj na greben. Vzpon je bolj muka kot kaj drugega. Z grebena pa zahtevno in delikatno smučanje z občasnim drsenjem. Ni prostora za hitrost in nepremišljenost. Detajl je cca 10 m dolg kuloar z zelo spodobnim naklonom in trdo podlago. Odsmučamo, čaka nas le še spust do smučišča in po njem do kombija. Noč že vzame dan, ko hidriramo v koči na smučišču Risovac. Veliki Vilinac smo napadli po konfiguracijsko verjetno najtežji varianti. Veliko bolj turnosmučarsko čist je pristop po dolini preko Zaglavja. Uspešen dan zaključimo z vrhunsko bosansko kulinariko.

Ožbej in Adnan grizeta breg
Vodja odprave Pedro Logaški
Blidinje iz Vilinca
Jakov
Veliki Vilinac pred nami
Vrh V. Vilinca
Veseli smučar
Strmo navzdol

Veliki Vran 2074 m, Blidinje

8 urna mestoma zahtevna borba prejšnjega dne, prinese na menu nekaj lahkega in sladkega. Zopet s Sanelom na Blidinje potem pa na desno stran doline na Veliki Vran. Urban prvi prireže špuro na ta 2074 m visoki vrh. Potreboval je manj kot dve uri. Vreme je sončno, vendar na vrhu močno piha, mraz je precejšen. Hitro se pripravimo in odsmučamo. Vrhnji metri so še nekoliko kložasti, nižje pa je sneg ravno dovolj odjužen, da omogoči uživaško smuko po zelo lepi flanki. Zvečer že znan repertoar.

Pero lepo v zavoju
Sanelov fauve 4×4

Visočica, 1900+, Luka

Tokrat nas Sanel zapelje v vas Luka, vas, ki leži visoko v gorah nad Neretvo, višina je preko 1000 m. Najprej se vzpenjamo po zasneženi cesti po kateri poleti prideš do Bjelašnice. Po uri hoje po zložno vzpenjajoči se dolini pridemo na planino, kjer se odpre amfitater smučarsko izjemno zanimivih vrhov. Nadaljujemo levo in se po ne prav orientacijsko najlažjem svetu vzpnemo na enega od številnih vrhov. Ekipa se razdeli. Dominik in Urban se vzpneta še na Ljeljen in odmučata na jug proti Luki. Preostale zamika sedlo nižje, ki se izkaže za slepo ulico. Vrnemo se nazaj in odsmučamo preko planine. Izmenjuje se led, kloža in firn. Za konec še hiter spust do kombija. V vasi Luka gremo v  domačno gostilnico in doživimo enega od kulinaričnih vrhuncev z uštipci, sirom in sušenimi mesninami. Začinjeno s hidracijo, prijaznimi domačini in odličnim humorjem. Zaključek kot se šika.

Džamija, do katere bi bilo daleč…

Sklep:

Najboljši lokal odprave v Luki
Stara Čuprija v Konjicu

Bosanske in hercegovske gore so nedvomno turnosmučarsko zanimive. Se jih pa ne sme podcenjevati, ker je konfiguracija terena zahtevna. Odlično izhodišče so recimo Blidinje, kjer v podaljšanem vikendu narediš tri lepe vzpone: Veliki Vilinac, Pločno in Veliki Vran. Obvezno je s seboj nositi dereze in cepin, ker so grebeni velikokrat okovani v led. Zelo zanimiv je Prenj. Vzpon na najvišji vrh – Zeleno glavo, je zahteven. Tik pod vrhom je 50 stopinjska rampa, ki terja suvereno alpinistično znanje. V Prenju je skoraj nemogoče smučati z 2000 m, morda Osobac, ki pa na vrhu pomeni smučanje ranga vršnje glave Prestreljnika. Bosna seveda navduši z odlično hrano in zelo prijaznimi ljudmi. Še pridemo.

Ožbej


«

1 Komentar

  1. Bravo momci!
    Ovo je prava stvar: put u neznato, istraživanja nepoznatog, a i druženje uz »vatru« (pa neka bude ova vatra: penjanje, skijanje, prijateljstvo, čevapi ili domača rakija – pa magari i prava vatra na večer posle lepog dana. Super, bravo i tako dalje!!! 🙂
    Simon

Dodaj odgovor