Veliki Klek 3798 m

- veličasten (neformalni) zaključek alpinistične šole

Po programu alpinistične šole je prišla na vrsto tudi bolj konkretna gorniška tura. In, da ne bi tečajniki mislili, da je alpinizem samo martinčkanje na toplem soncu v plezališčih in hlajenje prstov s hladnim pivom, sem jim za konec pripravil eno tako bolj konkretno turo.

Cilje je bil Veliki Klek in plan vzpona je bil »špartanski« – kot se menda takim turam reče :).

V petek zvečer smo si v Ajdovščini izposodili kombi ter preko Italije, prelaza Plockenpass in Lienza, prispeli do Kalsa. Nekaj pred 22:00 smo pričeli s turo na višini 1.900 m in se ob svetlobi polne lune povzpeli do prve koče Studl-Hutte na višini 2.800m. Tja smo prispeli malo pred 1:00 zjutraj. Koča je bila odprta in zelo ogrevana. Kar vabila je, da bi na toploti malo zakinkali. Vendar, ker znamo prepoznati nevarnosti zapeljivih situacij, smo spet šli v temno noč proti naslednji koči na višini 3.450m. Po celi poti so bile snežne razmere bolj tako. Računal sem na trd zmrznjen sneg vendar se je bolj ali manj stalno udiral. Tako je bila hoja cel čas kar naporna. Na ledeniku smo naredili dve ledeniški navezi. Tukaj moram dati prvo priznanje tečajnikom, saj so zelo suvereno in samostojno oblikovali naveze in jih tudi vodili. K drugi koči smo prispeli malo pred 4:00 zjutraj. Le-ta je bila zaprta imela pa je zimsko sobo z nekaj odejami. Temperatura je bila pod 0 °C (voda je zmrzovala). Vendar to ni motilo tečajnikov, da se ne bi kot hrčki zakopali v odeje. Sam sem predlagal nadaljevanje proti vrhu, vendar so se brez slabe vesti (na mojo srečo) uprli in to brez obzira na mojo avtoriteto. Tako smo vsi polno oblečeni in obuti pod odejami malo zakinkali.

Ob 6:00 pa nas je prebudil lep sončni vzhod in jasno je bilo da gremo naprej. Razmere so bile dobre in tako smo se hitro povzeli na Mali in nato še na Veliki Klek. Tukaj pa moram izkazati drugo veliko priznanje vsem tečajnikom saj je pot do vrha mestoma kar izpostavljena in zahteva siguren korak, uporabo cepina in pa občasno tudi plezanje z derezami po skali. Vse to so opravili z odliko. Že pred 8:00 smo z vrha Velikega Kleka na jasen dan opazovali svet okrog nas. Bili smo kar visoko in bilo je lepo.

Z izjemo Dominika, ki je skorajda z višine 3.400 elegantno odvijugal v dolino, nas je ostale čakal kar dolg sestop v dolino. Le-ta je večino časa potekal v naporni hoji, ker je sonce otoplilo sneg. Enotne gazi ni bilo in tako se nam je noga udirala najmanj do gležnja ali pa tudi preko kolen. Za nameček so mimo nas kot za šalo vijugali številni avstrijski turni smučarji in vriskali od smučarskih užitkov – prav nesramno od njih. Vseeno smo nekje do 13:00 prispeli v dolino in že čez nekaj ur uspešno zaključili turo v Ajdovščini.

S to turo je naša alpinistična šola nekako neformalno zaključena. Formalni zaključek bodo še izpiti za sprejem v staž pripravnika v začetku aprila. Če ob temu naredimo en zelo kratek povzetek smo od prvega dne konec lanskega septembra pa do danes imeli 25 srečanj z različnimi temami. Pri njej je sodelovalo preko 10 starejših članov in vsem hvala za pomoč. Starejši planinci radi govorijo o prostovoljnih urah in tako sem jaz malo tako zaračunal in naštel minimalno 150 prostovoljnih ur (prej več kot manj). Po planu šole so odpadla samo 3 srečanja/ture in bolj kot ne zaradi vremenskih pogojev. Če bodo tečajniki še naprej aktivni člani AO bodo tudi ta tri srečanja prej ali kasneje nadoknadili. Letos smo dali bistveno večji poudarke na obvladovanju praktičnih veščin in tako veliko časa preživeli zunaj in med vrvmi in vrvicami. Prav tako so tečajniki že tekom šole lahko opravili najmanj 4 plezalne oziroma alpinistične vzpone (2 x Smeri v Podraški in Gradiški turi, prečenje grebena Zeleniških špic, Pripravniška grapa v Mali Mojstrovki in sedaj še Veliki Klek). Prav tako so okusili drytooling in še kaj dodatnega pri športnem plezanju. Tako so si vsi lahko ustvarili pogled kaj vse alpinizem ponuja ter kako se z njim čim bolj varno ukvarjati.  Kam pa bodo sedaj šli in kaj bodo s tem naredili je pa (kot vedno) odvisno predvsem od njih. Mi jim želimo predvsem srečne in uspešne zgodbe in upamo, da bomo kakšne tudi skupaj zapisali v okviru AO Ajdovščina.

Nočni pohod
Počitek
Hrčki v zimski sobi
Vzhod več kot 3400 nad morjem
Vršna grapa
Proti Malem Kleku
Sestop iz Velikega na Malega
Še malo in bo vrh
Ekipa na vrhu
Razgledi
Pogled na vrh iz ledenika
Ja, tam smo bili

Zapisal: Simon Ušaj


«

1 Komentar

  1. Pohvala tudi vodji za organizacijo in izvedbo ture v (špartansko) prvinskem slogu!

Dodaj odgovor